Imate doma težave, ker otrok ne želi vaditi inštrumenta? Nič neobičajnega, verjemite. Morda vam pa tale zapis vseeno malo pomaga…
Kako motivirati otroka, da bo vadil?
To vprašanje nam starši velikokrat zastavite in nisem prepričan, da vedno dobite odgovor, ki ga želite. Za to obstaja najbrž več razlogov. Naj začnem s tem, da enoznačnega odgovora ali recepta, če želite, ni. Pa vseeno, želel sem si napisati nekaj na to temo ter morda s tem komu od vas pomagati.
Kje naj sploh začnem? Pri sebi? Kaj je mene kot 8 letnika motiviralo? Iskreno, moral bi vprašati starše ter globoko brskati po sebi, da bi zares ugotovil. No, razen seveda enega odgovora, ki mi takoj »skoči iz glave«. Ljubezen do inštrumenta. Glasbe. Tu se vse začne. Seveda, v kontekstu razvijanja ljubezni in želje po preživetem času z inštrumentom, moramo vedeti, da se to ne zgodi čez noč. Tudi obdobja, ko ljubezni ne bo, bodo prišla. In tako naprej. A vseeno, če otrok čuti ljubezen oziroma v sebi nosi željo do igranja, je vaše delo…no, skorajda ga ni. Kaj pa, ko pride obdobje, ko tega ni?
Kako lahko pomagam?
Na nas, starših in učiteljih, je, da v prvi vrsti sprejmemo dejstvo, da bodo otroci nekonsistentni pri vaji. A lahko jim pomagamo, da bo teh obdobij manj. Otroci, tako kot mi, radi vidijo rezultate svojega dela. Najbrž še precej hitreje od nas, kar se lahko izkaže kot prvi resen izziv. Če ima vaš otrok prevelika pričakovanja do sebe, želi prehitro doseči stopnjo znanja, ki ji še (objektivno) ni kos, je vsekakor dobro poiskati razloge za to. Po navadi se odgovori skrivajo nekje v okolju, v katerem je otrok. A to je druga tema. Rezultati so pomembni. Prizadevnost morda še bolj. In naša naloga je, da jo prepoznamo in spodbujamo, nagradimo, pohvalimo. Če opazite, da vaš otrok samoiniciativno poprijema za inštrument, četudi mu (še) ne gre najbolje od rok, ga podprite s pozitivno opazko. To mu oziroma ji bo dalo dodatnega zagona in bo lepa popotnica za naprej.
To nas pripelje do drugega koraka. Otroci potrebujejo pozornost in priznanje. Eden od razlogov za upad interesa za vajo je lahko tudi ta, da v večini primerov vadi sam, brez publike. Tako ne dobi nikakršnega impulza iz okolice, ne sliši povratne informacije. To seveda ne pomeni, da ste med vajo vedno prisotni, in da, bog ne daj;), slonite na klavirju in gledate pod prste. A bodite prisotni v prostoru, v bližini, tako da ima otrok občutek, da ga slišite. Morda vsake toliko izrazite zanimanje za novo pesem, naj vam zaigra kaj novega. Tako bo njegovo prizadevanje »osmišljeno«. V ta namen smo se v EGO Lecti odločili, da vam preko video posnetkov pokažemo nekaj tehnik, s katerimi boste lahko za hip postali učiteljica ali učitelj in otroku pomagali pri določenih (tehničnih) elementih.
Otroci se ves čas primerjajo in ta medalja ima dve plati. Če opazijo, da so njihovi vrstniki hitrejši, spretnejši, močnejši, jih to lahko frustrira. »Sol na rano« potresemo nato še odrasli s primerjanjem v stilu »glej, kako pa ona lepo igra«. In tu imamo odlično priložnost, da otroka sprejmemo kot popolnoma unikatno bitje, ki ima nekoliko drugačne želje, sposobnosti, interese in osebnost od sosedovega in mu na ta način omogočimo, da se razvije v glasbenika ali glasbenico po svojem okusu. In starši, če kdaj opazite, da ga učitelji biksamo s primerjavami in pritiskom, nas prosim opozorite.
Vaja z namenom.
To morda velja za nekoliko starejše otroke, saj najmlajšim težko razložimo, zakaj je potrebno vaditi. Večina otrok namreč razume, da je »treba vadit, da boš znala!«, ampak ne znajo nujno pravilno vaditi. Pomagajte torej otroku, da bo čas, ki ga preživi z inštrumentom, pametno porabljen. Tu seveda igramo vlogo tudi učitelji, saj moramo z učencem postaviti cilje, ki so tudi časovno določeni in jim skupaj sledimo. Na ta način otrok lažje spremlja svoj napredek. Priporočamo, da doma skupaj z otrokom naredite urnik vaje, pri čemer naj ima glavno besedo ravno otrok. Tako bo dobil občutek, da ima nadzor nad svojim razvojem, kar ga bo dodatno motiviralo ter okrepilo samozavest. Seveda ga moramo pri tem subtilno usmerjati ter mu pomagati. In ko vadi, naj vadi z namenom. Skupaj ugotovite, kateri deli mu povzročajo težave, kaj želi izboljšati ter se dogovorite, da bo te dele večkrat ponovil. Preigravati pesmi, ki jih že zna in obvlada, nima veliko smisla. Pri ponavljanju je seveda potrebno otroka pripraviti na to, da bo sprejel težke začetke in da bo pomirjen s tem, da mu takoj ne bo uspelo. Čez čas bodo preko rezultatov sami ugotovili smisel v takem načinu vaje in ne bodo potrebovali toliko zunanjih motivatorjev.
Upam, da bo tale zapis v pomoč vsem, tako staršem kot nam, učiteljem. Zavedamo se, da je vsak otrok drugačen, da ima vsaka družina svojo dinamiko in da ima vsak učitelj svoj slog poučevanja. Naj tudi za konec izhajam iz sebe. Učenje glasbe je odlična priložnost, da se otrok skozi proces nauči discipline, odgovornosti in odnosa do dela. A vse naj se odvija skozi ljubezen do glasbe. Ne potrebujemo na tisoče virtuozov. Ne potrebujemo na tone koncertnih mojstrov. Lepo pa je, če dosežemo, da bo glasba spremljala naše otroke skozi celo življenje. To popotnico pa jim lahko damo, kajne?
Martin Lunder
EGO Lecta