V času zdravstvene krize COVID-19 se je tudi naša šola spopadla s popolnoma drugačnim učnim procesom. Mentorji smo za spremembo delovnega in učnega procesa imeli na voljo samo nekaj dni. Nam je uspelo?
So poleg zdravja, ki je trenutno največja vrednota, glasba, znanje in umetnost tisto, kar nas »dela žive«?
Si predstavljate, da bi vam nekdo pred dobrim mesecem nazaj rekel, da se bo po Brezovici, Ljubljani in okolici z balkonov naših domov slišal glas glasbil, petja, ploskanja? Bi trditev, da bodo naši otroci svoje šolske klopi zamenjali z domačim računalnikom, bila znanstvena fantastika? Je norost, da bi svojega otroka prepričevali, da je za njegovo in vaše zdravje sprejemljivo zgolj to, da svoj prosti čas preživi za računalnikom, v svoji sobi? Ne poznam človeka, ki bi si upal kaj takega napovedati. Pa se je zgodilo. Spominja na nočno moro. Slabe novice, vsak dan novi in strožji ukrepi, skorajda nehumane prepovedi za to, da bi s skupnimi močmi premagali grozečo epidemijo. Obleka, ki smo jo še včeraj kupili, nov model sončnih očal ali par smuči, so kar naenkrat izgubile vso svojo vrednost. Stopili smo v čas, ko smo bili primorani same sebe in svoje najbližje zamotiti s svojo bližino in ljubeznijo.
Živimo v času, ko imamo na spletu glasbo na dosegu roke. Internet in glasbene aplikacije pa so nas prisilile v to, da glasbe več ne cenimo kot nekoč. Upravičeno? Daleč od tega.
Glasba je od nekdaj veljala za pojem povezanosti in enotnosti, ki v življenje prinese srečo, harmonijo in občutek varnosti. Glasba je urejevalnik misli in čustev. Je najbolj »varno« zdravilo pri premagovanju tesnobe, osamljenosti in strahu. Ko posameznik nima nikogar, komur bi zaupal svoje skrbi, se lahko zateče k poslušanju njemu najljubših harmonij. Glasba je živa, a vseeno ima za človekovo podzavest in meditacijo pomemben gumb: »off«.
Vse te misli sem strnil ob opisih občutkov naših učencev in njihovih staršev, med preživljanjem tega negotovega časa. Tudi v Posredovalnici znanja EGO Lecta se je vse spremenilo. Otroci našo šolo obiskujejo zaradi želje po novem, dodatnem znanju. Mentorji pa jim na urah želimo dati še več. Na naših skupnih urah nismo samo pedagogi. Smo motivatorji, lahko rečemo, njihovi zavezniki. Zaradi pristne in iskrene interakcije, ki jo razvijemo med sabo in zaradi skupne ljubezni in spoštovanja do glasbe in plesa, se med nami tekom let razvije prav poseben odnos. Odnos poln mere spoštovanja, a na drugi strani vez, ki temelji na zaupanju in pravem medgeneracijskem prijateljstvu. Učitelji moramo pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, iskrenim odnosom in ljubeznijo do njih. Zavedati se moramo, da je kurikulum obveza, toda toplina je življenjsko potrebna rožam in otrokovi duši, za njihovo rast. Kljub temu, da smo primorani v teh časih prekiniti vsa socialna srečanja smo ostali v medsebojni povezanosti. Svoje znanje in energijo še naprej prelivamo preko alternativnih »OnLine« metod. In otroci znajo to ceniti. So trenutki, ko nas je njihova hvaležnost o pridobljenem znanju tako ganila, da smo po učnih urah mentorji morali za nekaj minut »na zrak«. Kljub temu, da en drugega zremo preko prenosnih računalnikov, vidimo njihove iskrene oči, polne hvaležnosti, da imajo kanal, kjer lahko za nekaj časa odplujejo drugam. V svet glasbe. Odplujejo v spomine, ko so svoje znanje delili pred prepolno Brezovo dvorano. Med tem, ko skupaj muziciramo, se jim vrne občutek za čas. Njihova vsakodnevna rutina se spremeni v smiselno zgodbo. Nikoli si ne bi mislil, da bomo na učnih urah imeli prisotnih toliko staršev. Pa ne samo staršev. Na urah so prisotne cele družine. Tudi hišni ljubljenčki prisostvujejo našim novim zgodbam. Učiti so se začeli tudi starši. To nam da vedeti, da z glasbo razbremenimo in za nekaj časa odstranimo skrbi na stran. Vsekakor je hvaležnost obojestranska. Zaupanje družin, da kljub neobičajnemu načinu šolanja vztrajajo z nami je pokazatelj, da pišemo zgodbo z veliko začetnico. Seveda stvari niso tako preproste in samoumevne. Vedeti moramo, da za vsem tem stoji ogromno vloženih ur dela, ki jih otroci preživijo s svojim glasbilom. Brez podpore Vas staršev pa bi bilo to tako ali tako nemogoče. Izjemno smo hvaležni vsem, ki nam samoiniciativno pošiljajo posnetke otrok, ki v teh dnevih na vrtu svoje hiše ali balkonov igrajo glasbilo. Marsikateri otrok je svojo najljubšo igračo zamenjal z glasbilom. Slika, kako naša učenka v postelji namesto s svojo igračo zaspi s svojim glasbilom, pa je bil moment, pri katerem so popustila vsa čustva. Hvala.
Si v teh časih upamo trditi, da glasba in umetnost iz duše odpravi umazanijo vsakodnevnega življenja? Mi si upamo. In s to energijo bomo vztrajali še naprej. Želimo si, da bi z našim poslanstvom čim več otrok popeljali v svet brezmejstva, ustvarjanja in domišljije. Ukvarjanje z glasbo in umetnostjo, otroku med drugim privzgoji tudi red in samodisciplino. Z našim delom in podporo staršev, bomo otrokom še v naprej dajali krila, domišljiji dovolili leteti in jim vlivali neizmerno veselje do življenja.
Hvala lepa, za vso dosedanjo zaupanje. Še naprej bomo naše glasbenike in plesalce vzgajali v osebe, ki bodo ne glede na dolžino šolanja, glasbo, znanje in umetnost, z veliko mero spoštovanja nosile v sebi. Hvala tudi Vam, ki se boste naši glasbeno plesni šoli EGO Lecta Brezovica pridružili v naslednjem šolskem letu.
Ostanite doma in ostanite zdravi!
Matej Grm, vodja glasbeno plesne šole EGO Lecta Brezovica
