Leta niso omejitev – Glasbena šola EGO Lecta za TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

Gospa Ema igra del skladbe avtorja Saint-Saëns; Carnival of the Animals – The Swan.

Že od otroštva sem imela rada glasbo. Odraščala sem v številčni družini na podeželju, kjer smo veliko prepevali in poslušali glasbo po gramofonu. Stric pa je igral tudi na harmoniko. Imeli smo veliko plošč z narodno zabavno glasbo. Spomnim se, da je oče ozvočil zgornje nadstropje hiše, da je glasba odmevala po vsej hiši. Že kot otrok sem znala skoraj vse pesmi s plošč, zato me še sedaj nekatere pesmi spominjajo na določene dogodke. Vedno sem občudovala glasbenike, ki so znali igrat kakšen inštrument. Žal pa sama nisem imela pogojev za obiskovanje glasbene šole zaradi oddaljenosti in slabih prometnih povezav.

Zaposlila sem se takoj po srednji šoli in se vpisala na študij ob delu, tako da za glasbeno izobraževanje takrat nisem imela časa. Kasneje sem z družino živela v mestu ter bila polno zaposlena s skrbjo za otroke. Pred 20 leti smo se ponovno preselili na podeželje v moj rojstni kraj in prevzeli še delo na naši kmetiji. Otroci so odrastli in približal se je čas moje upokojitve.

Kljub prepovedi izvajanja glasbenega pouka zaradi Covid-19 zdravstvene krize, Ema vsak teden obiskuje naš OnLine pouk.

Že kakšno leto prej sem razmišljala, da bo sedaj mogoče le čas, da se naučim igrati klavir. Poleg klavirja mi je bila všeč tudi flavta in kitara. Zdelo se mi je, da bi se lažje v mojih letih naučila klavirja, saj me je njegov zvok tudi vedno pomirjal. Sprva sem iskala po spletu lažje metode, kako se naučiti osnov. Želela sem si kupiti sintisajzer in se nekako počasi začeti učiti. Mož je bil mnenja, da bo to težko. Imel je popolnoma prav! Brez moje vednosti se je pozanimal po raznih glasbenih šolah v Ljubljani in okolici. Predvsem je iskal šole, kjer ne poznajo nobenih omejitev. Najbolj ga je prepričala  glasbena šola EGO Lecta . Tako se je z mojim sedanjim mentorjem Matejem dogovoril za izobraževanje in tudi za nakup ustreznega klavirja. Takoj po moji upokojitvi mi je predal to posebno »darilo«, ki je bilo zares čisto presenečenje.

Mož je bil mnenja, da bo to težko.
Imel je popolnoma prav!

Priznam, da sem se počutila precej nelagodno ob tem, da bom zdaj hodila v glasbeno šolo, kamor hodijo samo otroci. Kar nekaj časa sem sicer odlašala, a končno le zbrala pogum, da sem se dogovorila za prvo učno uro. Moje predznanje je bilo minimalno. Poznala sem le imena not kot so celinka, polovinka, četrtinka, osminka. Spominjam se, da sem po prvi vaji vedela samo to, kje se nahaja nota C na klavirju. Mentor Matej je vedno poudaril, da se bom na vaji naučila samo majhen del snovi, le to pa bo treba dograjevati in piliti z pridno vajo doma. S tem sem se popolnoma strinjala. Vadila sem približno uro dnevno in opažala, da v bistvu kar hitro napredujem. To je bila tudi dobra motivacija in kmalu sem spoznala, da je zelo prav, da hodim v glasbeno šolo. Mentor me je sproti opozarjal o napakah. Sedaj se zavedam pomena kvalitetnega izobraževanja, saj bi se sama zelo težko naučila pravilnega igranja. Vse pohvale gredo tudi mentorju Mateju, da vedno najde vzpodbudo tudi takrat, ko kašna vaja dlje časa ne gre. Ne glede na njegovo resnost in strokovnost, na najinih urah nikoli ne manjka smeha, zabave in medgeneracijskega humorja.

Po letu in pol šolanja še vedno vadim približno uro dnevno. Ko mi kaka skladba dela težave se motiviram tako, da igram tiste, ki mi grejo bolje. Mož me vedno spodbuja naj igram brez slušalk, ker me rad posluša. Včasih naučene skladbe igram tudi mojim otrokom ali sorodnikom. Ponosna sem, da sem izgubila tudi tremo in strah pred javnim nastopanjem.

Sedaj se zavedam pomena kvalitetnega izobraževanja, saj bi se sama zelo težko naučila pravilnega igranja.

Poleg učenja klavirja rada tudi plešem in že nekaj časa  z možem pleševa družabne plese – latinskoameriške in standardne. Obiskujem tudi tečaj španščine. Rada grem  tudi na sprehod v bližnji gozd ali na hrib. Nasploh čutim nekakšno povezanost med naravo in glasbo. Me pomirjata, mi dajeta novih energij in občutek večne mladosti.

Ko se pogovarjam z  znanci in prijatelji opažam, da je veliko takih, ki imajo željo po igranju inštrumenta, pa imajo razne zadržke in občutek sramu, da bi se začeli glasbeno izobraževati v starejših letih. Vsem bi priporočala, da uresničijo svoje želje, se povežejo z glasbenimi pedagogi, ki radi priskočijo na pomoč in da nikoli ni prepozno za začetek nečesa, kar si zares želijo. Nikoli mi ni bilo žal, da sem začela vaditi klavir. Če je dan turoben ali se zgodi kaj slabega, me igranje pomiri in mi da novega zagona.

Vsem bi priporočala, da uresničijo svoje želje, se povežejo z glasbenimi pedagogi, ki radi priskočijo na pomoč in da nikoli ni prepozno za začetek nečesa, kar si zares želijo.